Samoogrevana hiša

SAMOOGREVANA EKOLOŠKA HIŠA

“Samoogrevana ekološka hiša” je kombinacija energetsko učinkovitega objekta in sistema ogrevanja na sončno energijo s pomočjo reflektirajočih površin postavljenih okoli oken.

Ta inovativna ideja omogoča dobro osvetljenost in ugodnejše notranje okolje v zimskem času ter zmanjšanje solarnih dobitkov v poletnem času. Ob tem pa nam zemljeni ovoj služi kot izolacija hiše in tako uspešno zadržimo vso pridobljeno sončno energijo.

Tekom desetletnega znanstvenega spremljanja rezultatov in efektovnosti uporabe je bilo potrjeno, da”Samoogrevana ekološka hiša” akademika Veljka Milkovića iz srbskega Novega Sada, privarčuje veliko več energije kot klasična. Če upoštevamo tudi manjšo uporabo gradbenega materiala za izdelavo “solarne zemljanke” dobimo objekt, ki z najmanjšimi finančnimi vložki ustvarja največje energijske prihranke.

“Samoogrevana ekološka hiša” v primerjavi s klasično privarčuje:

  • 85 % energije za ogrevanje
  • 100 % energije za hlajenje
  • 30 % energije za razsvetljavo
  • 10 % gradbenega materiala
Samoogrevana hiša

Samoogrevana hiša

“Samoogrevana ekološka hiša” se bistveno razlikuje od klasične hiše in to predvsem zaradi popolnoma novega koncepta ogrevanja prostorov. Slednji temelji na direktnem sončnem sevanju ter maksimalnim izkoriščanjem sončne energije s pomočjo premičnih reflektirajočih površin, ki so postavljene nad in pod oknih. Tovrstna tehnologija in dejstvo, da so edina okna na hiši obrnjena izključno proti jugu, povečuje solarne dobitke in omogoča, da v notranjost hiše pride tudi do 2,5-krat več svetlobe kot v navadni hiši.

Samoogrevana hiša

Samoogrevana hiša

Samoogrevana hiša

Samoogrevana hiša

Samoogrevana hiša

Samoogrevana hiša

Samoogrevana hiša

Samoogrevana hiša

Do sedaj je bilo narejeno nekaj deset hiš po večkrat nagrajenemu konceptu “Samoogrevane eko-hiše”. Največja in najbolj reprezentativna je v lasti diplomiranega inženirja Aleksandra Nikolića iz Novega Sada in je bila narejena leta 1994.

Samoogrevana hiša

Samoogrevana hiša


Raziskava Energetske Učinkovitosti Slovenije – REUS 2015

Med večjimi sanacijami objektov je največ gospodinjstev menjalo okna (62 %), sledi menjava strehe (59 %), izolacija podstrešja (44 %) in nazadnje izolacija fasade (34 %). Glede na leto 2012 je značilno več vseh vrst ukrepov pri sanaciji objektov.